Te želje so živele globoko v meni, navzven pa sem bila tako sramežljiva, da sem v šoli večino časa bila tiho in v ozadju, ko pa je bilo treba kaj povedati pred razredom, sem po navadi zmrznila in se cela tresla od treme. 

Bila sem ranjeno dekle, z zelo slabo samopodobo ter omejena s prepričanji, ki so mi jih vsadili doma, da mi nikoli nič ne more uspeti in po navadi mi tudi nikoli nič ni ali pa vsaj ne tako kot bi si želela, saj je moja podzavest potrjevala ta prepričanja).

Nekako sem plula skozi življenje in vedno krivila druge za svoje neuspehe in slabo počutje ter bila jezna zakaj drugim uspeva. Menila sem, da meni pač ni usojeno biti srečna ali uspešna ter smatrala sebe kot največjo luzerko. 

Verjetno bi še danes živela po starem vzorcu, če me nebi zveza v kateri sem takrat bila “prisilila”, da sem začela z delom na sebi.

Danes vem, da je to bila moja življenjska preizkušnja (in največji blagoslov), ki sem jo morala prestati, da lahko sedaj končno sledim sebi in svojim sanjam. 

Še prej pa sem se morala dvigniti iz črne luknje v katero sem padla (v njej sem tičala skoraj 3 leta) ter premagati depresijo, panične napade, negativno razmišljanje, različne strahove, razčistiti v glavi kdo sem in kaj si želim ter se znebiti omejujočih prepričanj, ki so me vsa ta leta ovirala pri doseganju ciljev. 

Dela je bilo veliko, najbolj pa me je gnalo eno – na stara leta nisem želela obžalovati, da nisem živela po svoje in kot sem želela. Tega se namreč še danes bojim kot hudič križa, ker sem že občutila kako huda je ta bolečina obžalovanja, ko sem za 3 leta “prenehala” živeti. 

Kako mi je uspelo in zakaj lahko sedaj tudi tebi pokažem pot ven iz začaranega kroga? 

Ko sem končno imela dovolj životarjenja, sem sklenila, da je čas za spremembe. 

Mimogrede, rada bi da veš – 

VSE SE ZAČNE Z ODLOČITVIJO. 

• najprej sem pričela s poslušanjem motivacijskim govorcev (najbolj me je navdušil Les Brown)
• začela sem brati knjige za osebno rast, do danes sem jih prebrala več kot 100 (Menih, ki je prodal ferrarija je bila prva knjiga, ki mi je odprla oči in spremenila pogled na življenje)
• pol leta sem hodila na individualne pogovore k terapevtki, tu sem prvič ozavestila vsa svoja negativna prepričanja in vzorce
• 7 mesecev sem obiskovala skupino Ko pozvoni sreča, tukaj sem spoznala, da je najbolj pomembno početi to kar si želiš
• 9 mesecev sem obiskovala skupino za osebno rast, kjer sem se ogromno naučila in zopet prišla v stik s seboj
• obiskala sem ogromno seminarjev in tečajev, ki so me naučili kako zrasti kot človek 
• v času dela na sebi sem pridobila ogromno znanja, ki ga sedaj delim v knjigah, saj želim na svetu videti čim več srečnih ljudi
• vse kar sem se naučila sem pričela uporabljati v življenju in lahko rečem, da sedaj končno živim svobodno in počnem to kar imam rada – pišem knjige in začenjam svojo glasbeno pot. 

Veš, vidim veliko ljudi, ki po svetu hodijo z žalostnim obrazom in brez iskrice v očeh, kar me zelo žalosti. Oči so ogledalo duše in takoj lahko veš ali je človek srečen ali ne. 

Jaz si želim biti za zgled, da je možno življenje spremeniti na bolje. Rada bi pokazala ljudem, da nič ni zacementirano in da se vse lahko spremeni, seveda če se mi trudimo za to, zato sem v trenutkih, ko dobim sporočilo, da je moja knjiga nekomu pomagala, srečna in vesela, da sem imela to čast prispevati k ustvarjanju lepšega življenja.